Stojim na postaji, ki je nisem izbrala.

Z enosmerno vozovnico,

a ne poznam smeri.

Vsak po svoje me usmerja,

uči in svetuje, kaznuje, nagrajuje.

Poslušam, nagajam, ubogam.

Se podrejam in izbiram.

Z leti se učim,

ni pomembno kaj sem takrat izbrala,

kaj še bom. 

Moje odločitve so bile sprejete takrat, 

s tistim kar sem vedela 

in do takrat spoznala. 

Vozovnica je le darilo v neznano.

Kako jo izkoristim, 

koliko vase verjamem, 

kako očitke dojemam, 

dogodke sprejemam, 

pa ni več odvisno od drugih.

Na tem potovanju si vedno sam.

Vse ostalo pride in gre. 

Tudi mi.

Zdaj izbiram. 

Ta trenutek je zame.

Sama sebi sem darilo. 

olgasem