Izteka se še eno divje lepo leto,
polno je bilo obljub, kaj vse se lepega obeta,
občutek pa na koncu je, da nekaj nam je vzeto,
prepustili smo se čudnim zgodbam z interneta.

In zdaj na koncu leta, ko bo kot zakleto,
kakor že na mnogo let, ta pesem spet izpeta,
obložili bomo mize z jedačo in pijačo iz kleti vzeto,
in zadnje bo noči nam ognja luč - vzeta.

S smehljaji angel mi ne celi več zadane rane,
kako naj zvok svetlobe v valovih reke dih zrcali?
Gledal sem kako nas ob Božiču nič ne gane.

Ob novem letu nič mi sreče več ne vzame,
v jezeru življenja nova mavrica se zdaj zrcali,
darove sreče dal bom vsem izbrane.

Tomaž Jevšenak