Pridi, Marija, še zadnji kozarec

uživajva trenutek

od jutri bo namesto vina le voda

Pridi in nama še eno natoči

toliko bo jutri drugače

Marija, svet počasi bledi

Beli golobi so utrujeni

že dolgo ne letijo več

vse pretežka so njihova krila

in že dolgo so njihovi kljuni prazni

a sokoli letijo naprej

Močnejši so kot kdaj koli prej

In njihova krila se širijo

In vsak dan jih prihaja vedno več

samo beli golobi več ne letijo

Ostani Marija

ta ostanek je dovolj za oba

od jutri bo namesto kruha le kamenje

pridi in nama še enkrat natoči

ker kot danes ne bo nikoli več

Marija, svet se je iztrgal s povodca

Glej Marija tam, prazna postelja

ogledalo najinih lepih časov

od jutri bodo namesto stekla samo drobci

pridi in nama še eno natoči

zadnji požirek zadnjega vina

Marija svet je začel umirati

Beli golobi so utrujeni

Že dolgo ne letijo več

Imajo pretežka krila

In njihovi kljuni so že dolgo prazni

DragoM