danes me ne pustiš
spati moja draga misel
mašiš mi žile in črvičiš
se v mojo hrbtenico
po kateri se plaziš
do mojega jezika
tam se zabubiš
v lahko penasto konstrukcijo
na kateri se spet rodi
le nekaj prežvečenih kamnov
namesto prozornega
slinastega bisera ki sem
ga izplunil pod bele mehke noge
pod katerimi sem se tolikokrat
dvigal moker in zavit
v perje tihega in oskubljenega feniksa

ivan z