V zgodnji zori, v trenutku, ko se mrak razblini
in svet odreče nočni se sivini,
na travnih bilkah rosa se razlije v diamantih,
kot da je noč razkrila vse zaklade.

Svež zrak zaveje, vetrič nežen in sladak,
kot šepet zaljubljencev me boža po rokah.
Zaprem oči in prepustim trenutku, da odide
v okusu vode naše, največ življenja je dobrine.

Rosa me odžeja in odžene vse strahove
kot hladna sapica na solzah v poletnem dnevu
srce zavpije veselo do neba,
ker jaz sem živ in svet je moj, da mu zavladam.

Novo jutro Sonce z barvnim čopičem pobarva
nebo razlije se v rdečem žametnem vesolju
kot novi se dragulji kaplje lesketajo
življenje kot v rojstvo novo svet nam pomlajuje.

Iz čaše pijem vodo novega življenja
srce zbudi mi in predrami dušo.
Z upanjem, da nov in boljši dan je zdaj pred mano
začetek nov – priložnost, da vse lahko začne se znova.

Tomaž Jevšenak