MORDA JE VREDNO IMETI UPANJE...
Nekaj je vsak dan, ki mi vliva upanje.
Mar je to le drobna lučka,
ki z večerom me popelje v sladke sanje in nežno me zaziblje vanje;
Morda je to le drevo,pokončno, mogočno in trdoživo
ki sredi vrta,kljub mrazu in vetru vztrajno raste in bohoti se igrivo;
Morda je to le cvet,tisti droben in dehteč,
majhen ,nežen, droben cvet vrtnice;
Morda so to le gore, mogočne in pokončne,
nežni hribi ali doline,kjer oko moje naužije se miline
kajti narava ostane,nam pusti le prijetne spomine,
vse drugo pa sčasoma na žalost preprosto mine;
Morda je to le ptica,katere sladka pesem me v jutro prebuja
in plava na širnem nebu na krilih vetra
in pojem pesem neizpeto, nekoč že davno izživeto;
Morda je to le pšenično klasje,ki v soncu sredi polja se zlati in se v vetru pozibava ,
saj to je kruh, ki ga daje nam narava;
Morda je to le žarek sonca,nežen in topel
ki ogreje Ti srce in polepša vsak nov dan;
Morda je to le jutro,tihi začetek,
novo rojstvo čisto novega dne,
novo in sveže jutro, ki starcu orosi oko
ob spominu na mladost,ki je nazaj več ne bo.
Morda je to le človek,tisto majhno nežno bitje,
ki vliva človeku s prijaznim nasmehom, pogledom
vero, upanje in spoznanje...
...morda je vredno imeti upanje...
Maja Kržišnik
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Maja Kržišnik
- 12. 09. 2009 ob 17:22
- Prebrano 795 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 85
- Število ocen: 3
