Mene, eno največjih ziherašic na svetu si spravil v čuden položaj,

ko si mi predlagal, da stavim naj.

Ti, veliko poznavalec predpisov in pravil

si predlagal malce nenavaden »deal«.

Želel si, da ti odgovorim na dokaj preprosto vprašanje,

ki je presegalo moje običajno znanje.

Prvič v življenju sem bila pripravljena staviti za denar

in za pravi odgovor mi ni bilo kaj dosti mar.

Nikakor ti ni šlo v glavo,

da sem sploh sprejela stavo.

Po eni strani je bila stava zame izgubljena,

po drugi več kot dobljena.

To, da sem izgubila, kar nisi mogel sprejet,

zato si predlagal svojevrsten vikend paket:

»Kaj ko bi ta vikend v okviru izgubljene stave moškega najela,

da preživi s teboj dvakrat po dve uri in te razvaja, kot bi hotela?

Popoldne te poberem in odpeljem v Tivoli na sprehod, kateremu masaža sledi

in dan kasneje se to še enkrat ponovi.«

Na klopci, daleč stran od ljudi sem v tvojem naročju sedela,

Uživala v masaži tvojih rok in se na prvem spomladanskem sončku grela.

Edino, kar si želel, da v zameno bi storila

je to, da naokoli povem, da sem si vikend moškega privoščila.

Ko se takole oziram nazaj me prešine misel ena –

Ni vsaka stava resnično izgubljena.

Ni mi žal za tistih deset eurov, ki sem jih pri stavi izgubila,

a dvojno nazaj s sprehodom in masažo, torej obogateno nazaj dobila.

Škoda, da na svetu ni več takih oseb,

ki tako spontano in predano skrbijo, da je vikend lep.

INA TAR