Sonet: Ječa brez zidov
Postavam sam v preddverju domišljije
iščoč ostanke njenega slovesa,
a najdem le še žalost, ki raztresa
po poljih sanj črepinje poezije.
Stekleni verzi, polni solz spoznanja,
ne nehajo skeleti v večni rani,
tej srčni sagi nikdar dokončani -
kot trnje so, ki v meni zdaj poganja.
V brezčasju ječe brez zidov in rablja
odtavam v sen preteklih dnevov sreče,
kjer hrepenenje njo mi upodablja,
ponovno zbuja upanje blodeče,
saj moja strta duša ne pozablja
ljubezni najine še vedno tleče.
Poslano:
20. 12. 2023 ob 20:54
Spremenjeno:
20. 12. 2023 ob 20:55
Dober. Hvala.
Gregor,
me veseli, da ti je všeč.
Lep pozdrav, Dejan
Zelo lepooo!
Lepo te je brati, dragi sonetist, Dejan.
Lep dan ti želim, M
Dejan, ganljivo, čestitke za lep sonet.
Lp, Caki
Odličen si!
Z veseljem prebrala.
lpb
Čestitke k sonetu tudi z moje strani,
lp, Ana
Pozdravljena Marija,
hvala za tvoje cenjeno mnenje!
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena Branka,
me veseli - še bo kaj za brati izpod mojega peresa :)
Lep pozdrav, Dejan
Pozdravljena Ana,
hvala za čestitke!
Lep pozdrav, Dejan
Lijepa je ova tamnica bez zidova.
Originalno!
Čestitke na podčrtanki!
Ivan
Pozdravljen Ivan,
hvala za kompliment in pohvalo!
Lep pozdrav, Dejan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dejan Bosil
- 20. 12. 2023 ob 20:53
- Prebrano 443 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 334.39
- Število ocen: 14