po Ovidu
Vselej, ko tiste noči pred oči podoba mi stopi,
ko sem na ta portal šel, pa vstop vanj ni bil mogoč,
ko si pokličem v spomin, kaj vse sem tam ljubega pustil
tisto prežalostno noč, milo se zjočem še zdaj.
No, skoraj bi še jaz zajokala, če ne bi bil omenjen Ovid ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, všeč mi je tudi, da ta podčrtanka nima trenutno nobene ocene, najbrž tudi zato, ker večino folka ne ve o čem pesem govori, pač niso imeli te travmatične izkušnje izginotja pesem si
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej Krevs
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!