Predlagani popravki ločil (predvsem vejic):

Zanimivo se mi zdi, kako
že 50 let se moje pero na papirju vrti,
da zapiše mi vse rime,
ki jih v slovenščini moj um izlije.

Knjigi res sta dve nastali,
a prav zelo se nista pobahali,
neopazno sta se na police usedli,
v množici ostalih sta se izgubili.

Zraven mojega jezika
so učitelji me naučili še angleško govoriti.
In sedaj, ko malo sem potipal
jezik ta ne prav domači,
sedaj – ne vem zakaj – so se zbudile
kritike, pohvale, res ugodne;
kje (v slovenščini) ste prej obstale?!

Če vztrajaš, res se z leti naučiš,
da trava je na drugi strani bolj zelena,
in da vedno vsega, kar želiš si – ne dobiš.
Se bom še trudil z maternim jezikom,
a zraven bom še bolj angleško se nasmihal.

Mogoče pa  nekoč mi Anglija vrne nasmeh.
Domača zemlja to ne zmore, mogoče noče;
Slovenec si ne upa, upati doma preveč.
Po zmagah pa vsak želi si kdaj poseči.

Naj vam bo, ampak to prihaja še iz moje srednje šole - ni vsaka vejica zato, da Vam nekaj pomeni. Nekaterih ne postavim zato, ker meni, pravilna postavitev, nekaj drugega pomeni - logično, ne? Če pogledat angleška besedila, vejic skoraj ne vidite, ker oni berejo besedila vsak po svoje in se pomen skriva  - kot pri nas - tudi v naglasih, ki pa jih mi po navadi sploh ne pišemo. Če jih pa že, jih pa redko kdo zna pravilno prebrati, kaj šele postaviti.

Sem zamenjal besedilo, da vas ob koncu leta ne bi slučajno to motilo.

Žal napačno postavljanje vejic ne doprinese dosti k interpretaciji pesmi. Imamo tudi svobodnejše verze, kjer lahko povsem opustimo vsako ločilo. 

Vsekakor sem za oboje, a s premišljeno rabo in upoštevanjem (ne)pravil,

vse dobro,

Ana