Cevo noč so se dedi guncal z babam na gavdi, zaj pa spije. Samo paludje se u tih cajtih zbira po gostilnah. Gvišno so se snoč tepli. Ata se ga je tk nažlampo, da je skor na ovset od sina zamudu. So mu štiflni smrdewi k svija. Vse žnure je jêmo odšnirane in okol tac zapintlane. Pa vidwa sm, de ga je en orngi mogo usekat grta po žnablih, jih je jemo cewe plave, ko je dôma pršwo. Ta činek pob pa je cel lubi cajt uzunih po ruzlponko skako. Sami gavnarji so pr šeti bajti dôma. Bom kr edavne knedlne naprajwa bojo vsi fajhni pa tih za šporhetam pri ižini sedewi. Za malco pa bwo esihflajš pa frišn kroh. Sam, de se habani zbudiwo! Sosedov debiče je un jutr tak mežrle spekwa, da je do štale dišawo. Kedn je pa tk mimo hitro, ko bi Juda muzno. Un popoudn ko smo vse koruzo slekli je našwa bica zaupiwa, da je durhcug, da se bwo rewa prehwadiwa, da ne bo dočakawa vigred. Zapewa je, da voha žawost, prej tega ni bwo kk je včasih mwada bwa se predawa je skominam. Naviwa bekarco na pou pet, ustawa iz špampeta, uzewa ajmr znucanih zoknov in jih usuwa u peč, da je bwo saj mawo topwo u bajti. U tistih cajtih nismo mel za dôbit kolna. Niti ni bwo en čink duha po druvah u šporheti. Čarflne smo grta na ojgn metawi, de se je kadiwo še celi den. Pepca vlkokrat ni najdwa mistšavfle, pa je kr nt pod podboje krafl pometawa. Za froštik si je vejkobart strdi pa putra na kroh namazawa. Doskrat, keda je biv sneh - je našmu atu djawa: J'de vuonta ibržnik ti zašlosan džipo menjat gumo, je huda zima pršwa. Auto ne bo grta u breg pršwo. S starmo maš pač skos neke ibnge. Novo flašo ofn, de nazdravma na Silvestra kmau, pa na vse ludi po svitu, da b še dolgo žvewu u ttem mrzlem sveto, na ttem mrzlem luftu da neb mewi do dvanajstih dohtarji še kake antle s ž'njimi.

Jernej Jager