pot v gozdu

skrivni opravki veverice

stebri narave odeti v jesen

hodim v šelestenju

med koreninami brezčasja

sred odeje minljivosti

vstaja kamen spomina

tonem v širjavo preteklosti

vonj smodnika

ječanje življenja

stelja padlih teles

v prostoru dneva

ne najdem zaklona

pred majhnostjo uma

hlastam po smislu klanja

tega in vseh

(minulih, sedanjih, prihodnjih)

gomila zlobe

srka nebo v vrtinec

vse do tišine nepovratnosti

tam se od nekdaj klati človek

(polomljen, ujet, izgubljen)

hlad norosti

jedka niti upanja

odviham ovratnik

si zakrijem obraz

žvečim skorjo sramu

(čas nima konca)

Maša Šemrov