Žalostna hodim po cesti

ki vije se sredi trave zelene

iščem rešilno bilko

a ne najdem nobene

Oklepam se spomine bleščeče

ki vračajo mi malo sreče

a kmalu spoznam utopijo

ki jo zakriva plamen sveče

Moje srce bo dalje zlomljeno jokalo

ne pomaga cesta bela

čeprav hodim vse dni po njej

bolečina nikdar ne bo zbledela

Pa ptice nad mano poletijo

in pesem lepa zadoni

ki privabi solze sreče mi v oči

s svojo lepo melodijo

Veselim se modrega neba

zelenih gora in širna polja

prelepih ptic

in jutranja obzorja

Včasih pa me spomin popelje

v neka stara davna mesta

kjer se bela tančica je vila

ko postala tvoja sem nevesta

Milena