ljubim te
je to preveč premalo
in ko pridem
se bo kaj poznalo
kot srna stečem k tebi v neznano
prestrezi me
naslikaj me na steno
obiraj grozdje meseno
preorji
spremeni v leho
zareži s skalpelom
še malo
spuščam se po malem vase
še malo
da me iz oreha izluščiš
še malo
stečem k tebi
saj krokar mi v mednožje seže
tečem
kjer brezveterje je le dom brez teže
ob vonju divjega maka se slačiva
gnezdo v potu pretlačiva
prevzamem te in iščem
če te najdem
te obiščem
ljubim te
v glavi nosim te kot inje
zaprežem tvojo jesen v oko sinje
jo v praprot prelijem
kot pajek v noči, ki ječi
kot ptica, ki se nehote seli
ljubim te
samoten panj v žilah se razrašča
pozabila prste sem v tvojem pesku
spustila ptico s hrbtenice
na razpotju opija me vonj po kruhu
izpira me
ko pokleknejo svetišča
te oplaja
ljubim te
droben cvet sem v tebi našla
in moj čas se meri s tvojimi koraki
prinašam ti vode v suhem koritu
a želiš si mojega izvira
piješ in oživljaš vse kar v meni umira