Ni nič zapis pomemben na papirju.

Preveč povsod nestrpnosti je krame,

doklèr ljudi čarobnost ne objame.

Boli, saj ego z Jazom ni v premirju.

Le iskrica dovolj je, da se vname,

je vse v globokem čutnem sorazmerju,

ne čaka več, plamti v srcà preddverju,

popolnoma ogreje in prevzame.

Kisik pogoj je, sestavine veže

in kakor dih življenje zaznamuje.

Izžene vso nesnago, se preseže,

Ko bitje svoje v dobrem oblikuje,

ljubezen zlobne niti žge, prereže.

Ognjišče domà, v njem zdaj čas kraljuje.

Preveč je pogorišč zdaj na bojišču,

kisika ni tu, da bi človek dihal.

Je v prahu slep, kdo zlobo bo razpihal?

Je le še smrt na vojne prizorišču.

olgasem