Večno pretvarjanje za voljo koristoljubja,

ne glede na vsak atom vodika, kisika, ogljika in dušika

z malo fosforja in železa,

ki tečejo že stoletje na bazi obljub o pravici,

se vpija v zemljo skupaj s solzami še dihajočih.

Venomer se pokaže omejenost pohlepa,

ki nima drugega smisla, kot le samega sebe.

Pa je le dovolj in škoda, da je bitje sposobno uničiti sebe,

iz nobenega drugega razloga kot

čustvene ne inteligence!

Zemlja reže v podplate.

Roko