Nekje v začetku časa, je bilo moje srce tvoje,
dve duši, dve telesi, daleč vstran.
Iskanje nečesa, kar je moje,
kakor perut, ki lahkotno poplesava v poletnem vetru.
Takrat se srečava, bežno, izmenjajoč si nasmeh.
Sluteče, da poznam vse tvoje dušne barve
in vedoč, da si ti pobarval moje.
Srečam sebe v tebi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: tink
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!