zdravo Svit. maloprej mi je šlo po glavi, tik tak, tik tak, kako o tem napisati pesem. ker čas, minevanje je stanje naše zavesti, zato tudi ni jasno, kaj misliš z besedo nečas. morda je v nečasu še vedno prvi dan, ki se presije skozi dneve in noči.
lepo,
lp, m
Zdravo, miko, z "nečasom" mislim na večnost, opišem pa jo takole: "vse kar storim danes bo jutri zaradi včeraj." Ker "se eno življenje" odvija v nadaljevanjih, nenehno vstopamo iz večnosti v časovne tokove inkarnacij, kajti v eni epizodi lahko naredimo bore malo, ker smo kompleksni, in se bolj malo poznamo...
nadaljevanje sledi ...
mislimo, da bi nekaj premaknili v tem duhu, ker, čas beži, je vse kar lahko rečemo. več je morda res neizrekljivo in od tod tudi pesnimo.
še iščem ključe za nekatere izreke in zdi se mi, da po malem napredujem, a čas beži.
lp
Jaz se sicer nimam za pesnika, tako kot pišem je bolj "poetično filozofiranje," a mi je tovrstno razmišljanje blizu. Življenje vsebuje poetiko, sicer bi bilo nezanimivo, dolgočasno in predvidljivo. Na srečo ni, zato iščem...Ja, "čas beži."
ja, ne gre za to, da bi poskušali nečemu uiti, temveč za to, ker je poetično. slutimo namreč, da časovno prostorska omejitev ni vse in se skozi količine bližamo temu kar imenujemo bistvo. pa tudi, če je komu kdaj posvetila kakšna luč, si potem želi, da bi ves čas bil v tem stanju zavesti. pa še svet, ljudje bi bili drugačni. mogoče.
lp
Lepo je filozofirati ob sporočilu v pesmi!
Zunanji čas teče (morda stoji!), pa naj se ustavi ura ali srce. In vsak zase na skrivaj upa, kako bo duša zaplavala v neskončno juho časa ...
Pozdravljena, Nada, življenje je postalo "navada," rutina, toda njegove neznanke me nenehno kličejo k akciji in kontemplaciji. Ker sem se navadil skrito iskati pri sebi mi je delo olajšano, saj mi ni treba hoditi okrog in iskati kar je na dosegu rok. Toda za tovrstno "rudarjenje" so potrebna določena orodja in samo disciplina. Ker sem v "tretjem obdobju" in mi ni treba skrbeti za preživetje, vse svoje zmožnosti in potenciale vnašam v ustvarjalno raziskovanje. Tako ohranjam, kljub staranju, vitalno energijo, kaj več tudi ne potrebujem. Čas, ki ga imam na razpolago je več kot dragocen, če sem ga v prejšnjih obdobjih zapravljal, ga zdaj ne več.
Hvala za odziv.
DragoCeniM čas, ker je večen. Človekov čas pa je samo mala črtica med letnico rojstva in smrti, kot je nekoč povedal pevec, Tik-Tak.
Lp, Caki
začel sem z željo, da bi rešil svet, sledilo pa je življenje obupa. zato nekatere stvari dobro razlikujem.
težko se še kaj daruje iz srca in ker nihče ne daje, je vedno več jemanja z zvijačo in na silo.
vse skupaj je povezano z razumevanjem časa in prihodnjim vekom, prihodnjim življenjem torej, ki ga gluhi čas prezre.
vsak trenutek je dragocen, se strinjamo vsi, le da z različnim razlogom.
veselimo se, saj nas kmalu več ne bo, je naše stanje. iščem pot iz tega.
lp
Ja, Caki, vojvodinski Bard je rekel da je med letnico rojstva in smrti zgolj pomišljaj...
se strinjam s sporočilo pesmi!
Lep pozdrav, Dejan
prestopiš v nov čas ...
Ja, damjana, z vlakom inkarnacij se vozimo od postaje rojstev do postaje smrti, prestopamo, se oddahnemo in nadaljujemo pot.
bravo, Svit, končno si šel na vlak ...
lp
Vožnja z vlaki me je vedno prevzela, takrat ko se je iz lokomotiv kadilo, ko je železni konj sikal, cvilil, piskal in je sprejemal vodo iz velikanskih pip in so ugaski skeleli v očeh, pa do danes, ko drsijo in le klopotanje koles spominja na stare čase...Ja, tako se vozimo skozi življenja, blagor vsakemu, ki se mu vrača spomin...
ko filozofija prestopi meje empiričnega, se ne izgubi, nastane poezija.
LP, lidija
OJ, Lidija, moja filozofiranja so pogosto na meji poetičnega, včasih se mi pa le posreči.
Hvala.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!