Vrane drsijo čez praznino.
Oči barve medu sledijo
svilenim zamahom njihovih kril.
Tiho se sliši šelest,
ko se životci nasršijo.

Trzajoč gib roke je 
skoraj privid, ko pojava 
togo otrese cigareto.
Njene oprezne oči motrijo
črn oblak, lebdeč v zlagani jasnini. 
 
"Prišle ste prezgodaj,"
odreže luskasti glas
skozi sajasto jato
nepotešljivih rabljev.
Grozeče vzvalovi perje,
zadonijo šepetajoči kriki.

A pojava le mrtvo vdihne
gost cigaretni čad,
ko vročični prsti ponesejo 
cigareto do ustnic.
Razcepljen kuščarski jezik
oblizne sladkasti dim. 

Neomajno odmeva neslišni vrišč,
ki ga zganjajo vrane.
Besno opletajo s krili, njihova
svilena eleganca pozabljena, 
ko se izluščijo v usnjene mračnike. 

Kot bič vanje zareže razcepljeni
jezik in nekoč medene oči žarijo
v divjem brezbarvju. 
Bitja inferna se naglo zaženejo v
demonsko postavo in jo predajo 
višavam ledenega pekla. 

Na tleh leži pozabljena cigareta,
pramen dima se vije v praznino. 
Nežno zapiha in srebrnina vetriča
s sabo odnese ogorek.  
Le lagodno kapljanje
pepela dokazuje bežni premik. 

TJ Kocmut