Nebo je nagajivo zeleno.

In na njem so štorasti oblaki,

ki se spotikajo ob visoka gorovja.

Hihitajo se, ko padajo v oceane,

iz katerih švigajo poljubi.

Objemi jih in teci preko polj,

smej se, ko te žitna zrna žgečkajo po podplatih,

v gozdu se za trenutek ustavi,

poslušaj žvrgolenje ptic.

Ujemi jesen in počakaj poletje.

Ti loviš.

Bosa smučaj po zimi,

plavaj po pomladi.

Nikdar se ne ustavi,

seštevaj narobe,

hodi po glavi,

pljuvaj po plaži.

Vpij na tišino,

plavaj po hiši,

kuhaj pesmi,

obleci biskvit.

Nič ni narobe,

vse je prav,

vse je narobe

in nič ni prav.

Edo Krnić