z tankih, skrbno izbranih niti sem stkala ogrinjalo nevidnosti, podobno meniški kuti, a bolj ženstveno, s pajčolanom, ki prekrije oči in celoten obraz. Ogrinjalu dodajam še zadnje detajle; s spretnimi, mirnimi gibi šivam gumbe, dodajam trakove in tančice, da popolnoma prekrijejo oči. V pričakovanju novega večera in čarobne noči postane še prostor drugačen, bolj skrivnosten.

Počutim se kot pepelka, ki vznemirjeno čaka na ples, na glasbo, ki prežene vsakodnevne skrbi, na plesalčev objem, ki obljublja varnost in mir. Današnji večer bo drugačen, magično angelski, saj bom ob tebi, ne da bi to vedel, ne da bi me videl. Lahko bom čisto ob tebi, ti zrla v oči, opazovala poteze tvojega obraza, linijo tvojih zob, očarljivega nasmeha, ne da bi to vedel. Lahko bom čisto ob tebi, opazovala vsak tvoj gib, vsak tvoj dotik: kozarca, mize, plesalke…, le dotakniti se te ne bom mogla, saj tokrat za spremembo želim ostati nevidna.

Lahko bom ob tebi, a ne s teboj. Lahko sem s tabo, a ti nisi moj. Opazovala bom tvoje poglede, gibe, dotike, se za glavo držala zaradi tvoje pretirane olike. Ob tem bi se najraje smejala iz dna srca, res je kot si rekel: »nisva iz istega testa«. Sem hitra, odločna, ostra in močna, a ti si nežen, čuten, pozoren, fluiden, na trenutke krhek in izredno previden. Nemo in tiho bom lahko opazovala kako pogosto se oziraš k vhodu, iščoč pogled, nasmeh, spontanost in razigranost… Nemo in tiho bom spremljala tvoje poglede, iskanja in poučevala izraz na tvojem obrazu in v kolikor bom ugotovila, da postajaš žalosten, ker me ni, bom počasi odgrnila ogrinjalo nevidnosti in se tiho, skorajda neslišno približala in se te nežno dotaknila, se ti nasmehnila in se globoko zazrla v tvoje oči, ter te s pogledom potolažila, češ: »tukaj sem, nisem te pozabila«. A v kolikor bom ugotovila, da me ne iščeš tako kot nekoč, se bom še bolj močno stisnila v ogrinjalo nevidnosti in počasi, čisto potiho in s sklonjeno glavo odšla in doma začela šivati novo, čisto drugačno ogrinjalo.

INA TAR