V sencah mi šumi preteklost,
poklja ob zatikanju igle na plošči spomina.
Zvok trenja batov lokomotive
drveče po tirih vsakdana –
je to tisto, o čemer so prepevali Jethro Tull?
Nad jasami popoldneva
se zbirajo meglice,
iz kotla puhtijo pozabljena čustva –
brezbarvna, razbeljena od pare
postanejo kapljice,
vročina norosti,
odtenek barve,
presipane skozi cedilo časa,
Pesmi so kurjači
čudno zvezani z domišljijo.
Se ti ne zdi?
Gotovost ima plavajoče niti
zvezane z ničimer.
Se ti ne zdi?
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: bleščice
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!