V sencah mi šumi preteklost,

poklja ob zatikanju igle na plošči spomina.

Zvok trenja batov lokomotive

drveče po tirih vsakdana –

je to tisto, o čemer so prepevali Jethro Tull?

Nad jasami popoldneva

se zbirajo meglice,

iz kotla puhtijo pozabljena čustva –

brezbarvna, razbeljena od pare

postanejo kapljice,

vročina norosti,

odtenek barve,

presipane skozi cedilo časa,

Pesmi so kurjači

čudno zvezani z domišljijo.

Se ti ne zdi?

Gotovost ima plavajoče niti

zvezane z ničimer.

Se ti ne zdi?

Maša Šemrov