NEKOČ
Nekoč, nekje se spet srečava midva,
na koncu poti iz drugega sveta.
V škrlatno polt odeta mi boš zrla v oči,
v temni noči tiho tvoj vzdihljaj spregovori.
Moja usta, ki brez besed ti govorijo,
oči brez sonca, ki v temi se iskrijo.
Takrat boš razumela kaj sem si želel,
takrat te bom za večno poslednjič še objel.
Takrat pa naju tukaj že davno več ne bo,
bo lahka zemlja krila izmučeno telo.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Borut Kaučič
- 10. 12. 2023 ob 12:59
- Prebrano 150 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 20
- Število ocen: 1
