Sem prvo roso s tabo pila

in dotik roke tvoje sem spoznala

si brisal slane mi solze

ko sem žalostna jokala

Si nosil mi rdeče rože

da bi srce mi razveselil

odganjal si oblake sive

najlepši dvorec mi zgradil

Na zlati postelji sem spala

tvoj dih me je hladil

jaz pa sen ti  pesmi darovala

postajal si vse bolj igriv

Tvoj smeh na licu je sijal

zime in poletja

 nikoli nisi rane mi zadal

nisem poznala dni brez cvetja

Zavijal si me v svilo zlato

da srečna sem ob tebi spala

priklical sijoče zvezde si in luno

tvoj nežni sem dotik spoznala

Sem mislila

da modro vedno bo nebo

in da bodo ptice vedno pele

a kmalu je prišlo slovo

vse rože so za zmeraj ovenele

Od mene te odnesel je vihar

ki zlomil je zelene veje

da ostala brez listja so drevesa

in zdaj mi blisk in grom

žalostno srce pretresa

Zgubila sem vroči tvoj pogled

zgubila predragi tvoj nasmeh

ostala je le solza slana

in pekoča rana

Nikoli več te k meni nazaj ne bo

ker si odšel med oblake bele

tvojih poljubov nikoli več ne bo

a rože bodo brez tebe še cvetele

Milena