Stojiva drug ob drugemu, brez dotika in se zreva v oči. Energija steče in izraz v očeh pove, da sva si še vedno naklonjena, da sva si še vedno zelo blizu, čeprav je najin odnos zgolj platonski. Vedno znova me omamlja tvoja bližina, kombinacija nežnosti, odločnosti in izjemne čutnosti. Obožujem to skladnost glasbe in giba in nežnost dotika. Popolnoma se predam tvojemu objemu, zaprem oči in odprem srce. Z nežnimi, počasnimi, na trenutke zelo erotičnimi gibi valovanje najinih teles ustvarja harmoničen ples.

Čisto blizu sva si, tesno objeta in najini desni lici se v celoti dotikata. Vonj moje kože z ravno pravo mero parfuma, ki (te) vedno znova omamlja je tokrat še bližje tvojih nosnic. Vleče te v svet čutnosti, svet omame, zato spreminjaš plesni ritem. Prehajava iz spontanega, harmonično valovitega premikanja ramenskega obroča z izredno usklajenim gibanjem v obliki risanja osmic, do prenosa teh valov na področje prsnega koša. Nadaljujeva na področju zgornjega dela nog in počasi prehajava navzgor na področje medenice. Ustvarjava prijetno energetsko izmenjavo z izredno veliko čutnosti, naklonjenosti, predanosti. Uživava brez besed, saj bi, čeprav zgolj z nežnim šepetom romantičnih fraz, začela kreirati pričakovanja in s tem tudi potencialna razočaranja.

Glasba se ustavi in nežno popustiva objem ter si zazreva v oči. Pogled poln hvaležnosti pove več kot tisoč besed. Vsakršna beseda je odveč, saj tako kot ponavadi spet komunicirava na višjih dimenzijah, ki so nama obema tako zelo blizu in katere so naju že zdavnaj v celoti povezale. Del naju si želi še in še, a oba veva, to ni realno, saj sta najina svetova tako zelo različna. Dala sva si vse, a hkrati nič. Doživela sva nežnost, spontanost, skorajda mističnost. Poznaš vsak delček mojega telesa in jaz poznam vsak delček tvojega, zato tudi dosti lažje nebesedno ustvarjava harmonično celoto. Poznaš odzive mojega telesa in jaz poznam odzive tvojega, zato so kakršnakoli besedna usklajevanja popolnoma odveč. Si en redkih, ki je vstopil v moj svet in v katerem si še vedno dobrodošel, čeprav morda v malce drugačni vlogi. Hraniš mojo dušo, odpiraš moje srce in prebujaš me kot žensko. Skupaj potujeva po nefizičnih svetovih, komunicirava brez besed, zlivava se v eno, a hkrati ostajava dva ločena individuma.

S tvojo pomočjo sem se sprejela kot žensko, vzljubila ta planet in življenje na njem. Tvoj odhod sploh ni bil odhod temveč le prelomnica v pot odraslosti, nenavezanosti, ženstvenosti. Nikoli se ti nisem zahvalila za to z besedami, saj vem, da ni potrebno. Tako kot so najina skupna potovanja na nefizičnih svetovih, je tudi komunikacija energetska in neverbalna, a tisočkrat močnejša od besedne.

Si eden redkih, ki me pozna, razume in v celoti sprejema tako kot sem. Ne izgubljaš besed, nimaš pričakovanj, samo si in to je več kot dovolj. Ali počneš to zato, ker globoko v sebi veš, da vse kar mi podariš dobiš nazaj oplemeniteno? Je to zato, ker sva drug drugemu zrcalo?

INA TAR