z zoglenelimi ostanki večera
si pod očmi narišem črti
da se mi ne blešči
od luči na vrvicah
spletenih iz otroških solz
ker bi se sicer lahko spotaknil
ob noge na pol ležečega brezdomca
ki je naslonjen
na plakat za diorjev parfum
v tej čudežno prekleti zmešnjavi
smradu in dišav
kjer je posušeno bruhanje na ulici
še edini dokaz o naši človečnosti
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!