Neizgubljena
Zori spet jutro kot negoden sadež,
iz drobnih kapljic zastor kvačka, plete,
peruti vrana so le črni madež,
ki izgubi se med vse vode spete.
Ogrnjeni v meglo so polja, griči,
drevesa, ki se krčijo zaspana
in pesem, ki jo dajo drobni ptiči,
budilci jutra novega, zarana.
V toplini doma kavo si nalijem
in zrem v ta nič, ki skriva svet očem,
kot v svetu drugem, kamor misli skrijem,
ker tam, nevidna, le jaz vem, da sem.
A nekaj toplo seže med koprene,
z dobroto zmeraj najdeš pot do mene.
Lep, melanholičen sonet, ki odraža stanje in občutke v teh sivih dneh, ko nam manjka sonca,
... ki pa bralca, na koncu pesmi, tako lepo objame.
Lepoooo!
lp, Marija
Vedno znova in znova tako inovativni preplet narave in čustev ... In potem dve zadnji vrstici o ljubezni!
Previdna dobrota je pot! Lepa!
Hm ...
Krasno spet, ampak -
Kaj je "mladež dneva"? Mladež je množina nečesa/ nekoga. So to otroci, mladina dneva?? In če ja, kdo so?
In tukaj- ločila:
ker tam, nevidna, le jaz vem, da sem.
Lp, Lidija
Hvala, Marija , tudi za dobroto.
lp
pi
Najlepša hvala, Nada. Zmeraj me rzveseliš.
Lp
pi
Caki, hvala. Z dobrim vračati vsem - bi šlo to ljudem?
lp
pi
Poslano:
08. 12. 2023 ob 22:03
Spremenjeno:
09. 12. 2023 ob 08:11
Lidija, V dneva mladež - v otroke dneva, ki imajo več nians.
A se mi je kar zelo, da se bo tu zataknilo. Ker ni jasno...no, meni je. :) Zato:
<xml>