krizanteme
včeraj sem odnesel krizanteme
ovele z groba
prižgal sem svečo
da ga izpolnim z življenjem
z lučjo
kot v podobi
v vsem cvetju so že smrti
in poldan se mi je zazdel
kot velika smrt
v katerem se je slišal
le zvon
dan
presije dneve in noči
v njem se rojevamo in umiramo
s slutnjo radosti
pred zapečatenimi vrati
v koncu vsega
na začetku
ko si me postavil sem
v vrtu smrti sem
v umrljivem telesu
resnično
za lepoto ki premine
tako odnašam te ovele krizanteme
in prižigam svečo
v njih
nevidni plamen
barve le so zagorele
da rečeš
pomlad je
poletje
jesen ki zagori
in zima
použito žito
nevesta
žena
glej
vse cvetice suhe
ogenj so bile
barve le so zagorele
v njih prelestne
bele krizanteme
glej
vse cvetice suhe
ogenj so bile
Veliko jih je zastalo v novi snežni preobleki mraza. Ko jih bo sonce ogrelo in posušilo - bodo kot ogenj parafinske sveče.
Bravo miko, lp Caki
da bile so ogenj, nisem videl ...
lp, Caki,
m.
Odzvanjanje življenja je enako odzvanjanju besed, ko svetloba, zvon in barve izgorevajo svoje življenje v belino - in ne v črnino.
Je pa del verza: zvonjenje zvona moda malo "prezveneč", verjetno bi bilo čisto dovolj: v kateri se je slišal / le zvon.
Milan Ž.
pozdrav, Milan. zdaj tako odzvanja.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 08. 12. 2023 ob 08:47
- Prebrano 236 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 215.73
- Število ocen: 8