…teče v jok,
stopi se v poljub na ustnicah,
izveni kot bolečina v srcu,
Skozi mene sanja,
hiti, zaspi in zjutraj vstane,
z očmi potujem skozi branje.
Iz pikic sestavim podobe, iz besed usode,
v roki in na dlani
teko verzi ubrani.
Če rad imam je kratek
in dolg če sem sam,
nikoli premal', če ga drugim dam.
Ptica nad mano, stvari
ne vidim jih, jezik molči, nemo uho
za vonj pomladnega cvetja slepo je oko.
Nimam časa!
Sem morda umrl?
Čas je vedno odlična tema za razmišljanje! Vsak stih vabi k debati. Konec pa je presenetljiv.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marsko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!