Moje življenje prehaja v dim,
iz iskrice davne rojen v požar,
z ognjem v očeh, poslan,
da zanetim neko drugo
ognjeno življenje.

Spretno zakurjeno je bilo
moje ognjišče;
z vetrom v laseh sem oddivjal
skozi divjanje mladosti.

Zanetil sem z iskrico svojo
tri ognje na poti,
ki bodo upam goreli
vsak lepo a po svoje.

Spremljam svetlobo teh novih luči;
včasih (preveč) jih moram varovati,
se mi zazdi, da se opečejo moje roke.

A veter bo razpihal njih žive plamene
in od daleč bom spremljal
spremembe in njihove probleme.

Moje življenje prehaja v dim,
Spretno zakurjeno je bilo moje ognjišče;
Zanetil sem z iskrico svojo tri ognje na poti,
Spremljam svetlobo teh novih luči;
A veter bo razpihal njih žive plamene.

Ognja v sebi nihče ne zadrži,
vsak po svoje pa se na koncu
v nek čudovit dim razkadi.

Tomaž Jevšenak