Vstopil si v sobo
- tiho kot privid.
Vstopil si skozi okno
skupaj z lahkim spomladanskim vetrom,
ki se je nežno zaletaval v zavese.
Sedel si poleg mene in mi šepetal...
...tvoj šepet - kot šelestenje jesenskega listja...
...ko sem odprla oči - si izginil!
Brez sledi - kot poletje...
In jaz?
S solznimi očmi sem vstala,
zaprla okno in popravila zavese...

cmera