Lunini monologi 37

Na željo polne lune, za Tomaža :)


Že spet en zali pesnik tuli vame,
kako naj pleve zdaj od zrna ločim?
Še malo manjka, solzico potočim,
se zdi mi, da že malo vpliva name.

Do zdaj so meni v verzih govorili,
a pesmi njihove sem preskočila;
saj alergijo bi lahko dobila,
če bi sprejela vsak skovik po sili.

A tole, saj verjeti ni mogoče,
je drob zvibriralo mi v resonanco,
naj zbor ostalih govori kar hoče ...

Je U sonet pojasnil neko stanco
ki jo rimač pogoltne, kadar joče:
Res, name gleda kot na A inštanco!

+

In nekaj sem se danes naučila -
naj pesnik ali volk bo bitje bedno,
za luno je vseeno res, kot vedno.
Ne, tudi zdaj ne bom spregovorila.


Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 11. 09. 2009 ob 14:45
  • Prebrano 1233 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 581
  • Število ocen: 48

Zastavica