Zadnji v vrsti ta mesec stoji,

obljublja veselje in radostne dni.

Kot roj večina po nakupih drvi,

pa vendar ni vse tako kot se zdi.

Darila in zabave pozno v noč,

alkoholna omama, ki prekrije nemoč.

Medtem ko večina se veseli,

pa ta mesec ubija osamljene ljudi.

Nobeno darilo ne zapolni praznine,

nobeno darilo ne skrije bolečine,

s praznimi pogledi tavajo med nami,

v svetu polnem ljudi, živijo v osami.

Spomnimo se vseh dni in noči,

ko smo tudi sami osamljeni bili,

ko bila je senca naša edina spremljevalka,

ko bila tema je za srce edina negovalka.

Naj veseli december v vseh nas zaživi,

ne  prezrimo vseh teh osamljenih ljudi,

naj luč razsvetli najboljše v nas,

podarimo nevidnim objem in svoj čas.

Borut Kaučič