Zimska oprava je skoraj popolna. Nataknem tudi gamaše, da ne bi bila preveč mokra. Hodimo po ozki potki, rekli so, da je spodaj ruševje. Vedno višje, k nebu in vetru. Zelo piha; volnena kapa in kapuca pomagata. Tik pred kočo se primem za vrv in se stisnem k bregu, da se lahko srečamo s tistimi, ki so se že odpravljali nazaj.

    Polna adrenalina in utrujena občutim zadovoljstvo, ko pridem na vrh.

Lesa ob smrekah.

Pobegli storž, zavit v sneg –

ogreta prostost.

___ 

z nostalgijo

Maca