Kako sem postal pesnik
Nekoč sem imel rad ljudi.
Vstajal sem zgodaj:
v očeh sem imel upanje,
v rokah pa računalnik,
s katerim sem delal
čudeže.
Nekateri znanci
so mi pravili
Jezus Kristus.
Vsako pomlad
pa mi je v nosnicah
zrasel teloh.
In takrat:
sem vzel nož,
si izrezal srce,
in ga razdelil
na tisoče majhnih src,
ki sem jih pozabljal
na kockastih,
z vinom politih
prtih.
Ker takšen
nisem mogel hoditi
v Službo,
sem šel k zdravniku.
Ta je (ves začuden)
našel pod mojimi vekami:
1. šopek lilij,
2. risalne žebljičke
3. nalivno pero,
4. mladinski pevski zbor
5. roj vinskih mušic ...
Velel mi je,
naj skušam vsaj nekaj časa
(pre)živeti z zaqprtimi očmi!
Ker je bil Črnogorec
in imel (tako za povrh)
še močno poraščene roke,
sem mu verjel:
jedel sem
predpisane tablete
in bežal
(kadar se mi je to zdelo potrebno)
v mrzle notranje pokrajine.
In to
bi verjetno
počel še danes,
če ne bi imel
ušes.
Tako pa sem šel
v vse dobre stare gostilne,
poiskal vsa srca,
ki so še vedno utripala tam,
kjer sem jih nekoč pozabljal,
in jih zaklenil
v ogromno,
iz žada sklesano
kitaro.
Mnogi trdijo,
da sem takrat postal pesnik,
jaz pa vem,
da je to le ena
izmed neštetih poti
navzdol.
Vstajal sem zgodaj:
v očeh sem imel upanje,
v rokah pa računalnik,
s katerim sem delal
čudeže.
Nekateri znanci
so mi pravili
Jezus Kristus.
Vsako pomlad
pa mi je v nosnicah
zrasel teloh.
In takrat:
sem vzel nož,
si izrezal srce,
in ga razdelil
na tisoče majhnih src,
ki sem jih pozabljal
na kockastih,
z vinom politih
prtih.
Ker takšen
nisem mogel hoditi
v Službo,
sem šel k zdravniku.
Ta je (ves začuden)
našel pod mojimi vekami:
1. šopek lilij,
2. risalne žebljičke
3. nalivno pero,
4. mladinski pevski zbor
5. roj vinskih mušic ...
Velel mi je,
naj skušam vsaj nekaj časa
(pre)živeti z zaqprtimi očmi!
Ker je bil Črnogorec
in imel (tako za povrh)
še močno poraščene roke,
sem mu verjel:
jedel sem
predpisane tablete
in bežal
(kadar se mi je to zdelo potrebno)
v mrzle notranje pokrajine.
In to
bi verjetno
počel še danes,
če ne bi imel
ušes.
Tako pa sem šel
v vse dobre stare gostilne,
poiskal vsa srca,
ki so še vedno utripala tam,
kjer sem jih nekoč pozabljal,
in jih zaklenil
v ogromno,
iz žada sklesano
kitaro.
Mnogi trdijo,
da sem takrat postal pesnik,
jaz pa vem,
da je to le ena
izmed neštetih poti
navzdol.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 11. 09. 2009 ob 12:12
- Prebrano 1015 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 320
