Oblekla pesem sem še nepoznano,
da najdem pot, kjer žalost ne dežuje,
se tamkaj človek sebe ne sramuje,
ni z besom vojne polje razorano.
Lepota jutra v dan ne obupuje,
ko plešem s kapljicami ritem znani.
Utripi dihu vetra so predani.
Iskrivost zvezd mi sanje razsvetljuje.
Zdaj doživetij svet svoj raziskujem.
Ne iščem je, za srečo več ne prosim.
Ves čas je v meni vse, kar potrebujem.
Bremen otroštva senc nič več ne nosim,
kar brez predsodkov sebe oblikujem.
Če kdo želi, ljubezni mu natrosim.
Dolga je pot k sebi - do stanja, ko je človek bogat v sebi! Sonet bralca potegne, da mu sledi.
:::::::::::
kapljica
Hvala, Milena
Za tvoj komentar pa tudi za podrobno branje, očitno je bila nevihta in je odnesla j .... hihihi
Lp. Olga
Olga, v prvem verzu druge tercine je 13 zlogov, dva preveč.
Pa ločila uredi ...
Sem popravila vse. Upam, da so ločila tudi v redu urejena, ker me včasih res begajo.
Lp. Olga
Glede ločil _ tole
Zdaj doživetij svet svoj raziskujem.
Ne iščem je, za srečo več ne prosim.
Ves čas je v meni vse, kar potrebujem.
Pa še en škrat:
Odvržem trnje, s sabo ???je ne nosim, (trnje - "ga")
kar in brez predsodkov sebe oblikujem.
če kdo želi, ljubezni mu natrosim.
Mimogrede, tudi "trnje" spada med tiste klišejsko smeti, zamenjaj ...
Hvalaa za vse namige in nasvete, ki so pripeljali do podčrtanke.
Veselaaa
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!