Brezmadežno spočetje
v obliko staro vtisnem novo bitje.
Z velikimi obljubami
postavljeno v nov svet
brez navodil, kako ga živet.

Zmeraj več kopij nekih ljudi
oblikujejo svet otrok,
kot stari mislijo, da moramo vsi
hoditi skozi njihov slavolok.

Bitke, ki so izbojevane
grobovi, kjer so želje svobodnih, pokopane;
slavoloki, ki slavijo vojskovodje.
Planet, ki se ne meni za človeške karavane.

Od jutra do večera,
od noči do jutra spet;
Kot nor vrti se ta naš svet.
Za nekoga zdi se da je boljše, zdaj,
a vendar, če to vidiš,
je enako kot nekdaj.

Pobijamo vse tiste, ki ne mislijo kot mi,
vse tiste, ki jih naši slavoloki ne slavijo.
Boga igrajo se bogati
in vsi, ki vneto berejo zapise,
da dedje njihovi so to hoteli
imeti vedno več sveta v svoji lasti.

Današnje vodje si želijo
več zemlje in bogastva,
kot planet ga sploh premore.
In res se zdi jim, da je trava
pri sosedu bolj zelena – kot da bi na zlatu rasla.

V kalup še vedno si želijo
vtisniti otroke, ki jih matere sosedov so rodile.
V nekih blodnjah se jim zdi,
da pod tronom njihovim
za nas, vse boljše in lepše nam rodi.

Tomaž Jevšenak