Viharjev sila me nič več ne moti,

utrdilo me spoznanje je življenja;

okusil slast lepote sem , trpljenja,

sam s sabo stopam zdaj po svoji poti.

Samo le včasih, včasih, pridejo naproti

želje mladosti, polne hrepenenja

in oživijo neizpolnjena hotenja;

takrat neznan nemir se me poloti.

Takrat se vprašam, Stvarnik, vso to prst

le kje dobil si, da to bitje krhko

nato potisnil si v ta kruti svet?

Kdor hoče v svetu takem preživet,

kamnito dušo vdahnil bi, ne prhko.

Pa še za svet bi ta premalo čvrst.

valjo