V življenju vedno prav trdno si stal,

boril se čvrsto, in nikoli predal.

Najsibo žalost, nemir, a'l obup

predstavljal vedno svetal si nam up.

Zvest in prisrčen prijatelj si bil,

nikogar hudobno od sebe odbil.

Vedno si bil poln pozitive,

četudi dneve imel si kdaj sive.

Zaspal si , in nisi več se zbudil-

ah, kdo nam bo dneve sive vedril?

Joče srce nam, joče nam duša

misel razuma več ne posluša.

Zaspal si, zapustil spokojno ta svet,

strlo te breme bolezni je, let.

Za tabo ostala je bolečina,

v prsih nas živih le siva praznina.

Počivaj v miru, predragi prijatelj

Bog te odrešil je, k sebi te vzel.

Spomina nate srce ne pozabi,

vedno v spominu boš našem živel.

Vaš vdani (nekdaj) občutljivi Orfej - Jure Januš

orfej25