brez pravice do poti
kot volk v krogih
pred menoj stoji
v obleki uradnika
brez pravice do vode
kot tat v noči
pred menoj stoji
v obleki lastnika
ko me pošilja v grob
opreza
ali ta ljubezen umre
ali me ljubiš
kremži se
v črnem upanju
da mu pomolim roko
skozi rešetke
in pokažem jezik
Čeprav je podarjeno v moji lasti,
se osvobajam zaprt
na odprtem oddelku tega sveta.
Vsakemu, ki si upa ali ne,
podajam roko.
dejanski borci za svobodo (recimo govora, kritike oblasti, v kolikor niso le agenti nasprotne strani),kot je recimo navalni in še marsikdo po svetu, so verjetno vsi po vrsti skusili kaj se pravi stati med pilatom in herodom. medtem se dogaja resnična borba za naravne vire. tako, da se mi zdi žalostno stanje resnice na tem svetu enako : nevera je obsodila vse razen izkustva, sin človekov pa še vedno nima kamor bi položil glavo.
hud ravs vlada v tem, najboljšem od možnih svetov.
lp, Svit
žalostna je ta pot med polji bajonetov, kjer ne raste pšenica in teče samo rdeča reka.
Čestitam miko.
Lp, Caki
Caki, ja, ta reka, nekakšen križev pot ..., zaključek je bolj herodovo pričakovanje čudeža, tako za zabavo.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!