Mraz prihaja v gozdove
veter se zaganja v modro morje.
Listje – pokrivalo letno
se umika dol z dreves.

V vrstah zdaj stojijo breze
mrzle so pod njimi zapuščene steze.
Burja jezno v strehe se zaganja
v topli izbi naša muca miške sanja.

Včerajšnje stopinje v blatu
zmrznile so do pomladi.
Na nebu zbirajo zdaj težki se oblaki,
vonj po snegu in po zimi je med nami.

V hlevih se živali stiskajo v gruče,
obračajo se v prostoru,
kakor sunek mraza skozi špranje
urno jih zasuče.

V izbi prasketa v peči
ogenj leno liže vsa polena
toplota, ki nam peč ogreva
se zaleze v ostanke dneva.

Zvečer utihne zunaj svet
luč nebeška se prižge nam jutri spet;
tačas pa kot je pozimi v navadi,
zemljo bo pokril nam prvi sneg.

Tomaž Jevšenak