zaljubljena sem v Ljubljano
v prezeble kotičke
ki rojevajo se v zeleni reki
luna brli nad hišami
ki ljubijo se pod žametno prejo
ko prižemajo nase razklano Medejo
in božajo se
tesno držijo
ko se s konicami prstov žgečkljivo smejijo
odstiram zehajoča jutra
spremenim se v nebo
prek korenin v barju
kjer domuje zvedavo oko
dotaknem se gradu in svetilk v megli
podčrtam ponovno mladost
ko na Prešernovem trgu
lepiš metulje na mojo sladkost