Ne tečem
Brezpotja si obračam po svoje
Poniknem
Kot reka v globine
Da umirim svoje pljunke
Ko nosim krike v sebi
In na posušene vrtove
S svojimi dlanmi
Posujem veter zavetja
Lahko je lepše
Ujele se bodo sanje
Bilo je vredno
Z vrha gora
Spremljati tvoje korake
In se truditi
Na novo
Zgraditi z lilijami oblečen grad
Še vedno si povsod
Polna upanja
Da te najdem
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Matej_Krusic
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!