
ko pa je videl njegove rane
je deček zajokal
cvetela je rumena luč
skozi okno starčeve kolibe
neko drugo sonce
je ranilo modrino
nepregledno
večerna zarja
kozarec vode
zdaj goriš
santiago
niño
preobražen v sonce
začudenje v očeh ljudi
kolikšna smola so mrmrali
ob pogledu na veliko okostje
ribe
ne joči niño
rane na notranji strani
to da nikdar nisem videl morja
…
ne raztrgaj se od gluhote niño
podjetnik lovsky
ima spet polno kočarico
…
to da nikdar nisem videl morja
ono ne daje
svojega tako lahko
Miko trikrat sem jo prebrala.
Hvala.
lpb
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!