ŽIVIM ZASE
Sprehajam čas, postal je gol kot veje.
Ujet je tam nekje v šumečem lesu,
le z vetrom včasih zavrti se v plesu,
in sonce skozi barve ga pogreje.
Globoko riše letnice drevesu,
preteklosti se skozi gube smeje,
spomine na minule dni zaseje,
kot ptici zrak pusti sledi v peresu.
A jaz? O, ne, se nisem še predala.
Je rano, ni prišel moj čas do kraja.
Razmišljam, pot katero bi ubrala?
Živim le zase, vsak lahko me graja,
mogoče bom le komentarje brala.
Prepoved tujca zame ni ograja.
V prvi in drugi kitici čudovite metafore. Tisto - nekaj več.
Nič naj ti ne bo ograja.
lp
pi
Hvala, iz srca Irena
Iz tvojih ust veliko pomeni.
Lp. Olga
Prelep sonet, draga Olga (*_*)
Tudi mene sta zelo, zelooo nagovorili
prvi dve kitici.
Želim ti, da se odpreš in prav res preskočil vse ograje, saj v tebi je pesem in je melodija.
Bodi dobro, Marija
Oooo, hvala Marija, kako zelo lepo si mi pobožala dušo.
Mirno nočko želim.
Olga
Super, morda bi ( iz razlogov, o katerih sva že zadnjič) čisto malo spremenila dva verza v tercinah
A jaz? O, ne, se nisem še predala!
in vedi, Je rano, ni prišel moj čas do kraja.
Razmišljam, pot katero bi ubrala?
Živim le zase, vsak lahko me graja,
mogoče bom le komentarje brala.
Prepoved tujca (mi ne bo) zame ni ograja
?
Hvala Lidija,
Sem popravila.
Lp. Olga
Hvala, res sem vesela...
Lp. Olga
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: olgasem
- 22. 11. 2023 ob 17:25
- Prebrano 194 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 126.42
- Število ocen: 5