V temi noči, kjer tiho preži,

bolj od ljubezni, željan je krvi,

v očeh mu sla po krvi blesti,

od nežnih poljubov in ugrizov živi.

Pod luno sije zarja bleda,

njegovo srce težka bitka razjeda,

med ljubeznijo in temo, ki ne počiva,

je ujet v brezno, kjer strah prebiva.

Vampir, razdvojen med dnevom in nočjo,

v srcu z  bremenom, ki je neznosno težko,

v očeh ljubljene najde iskrico luči,

ki prižge v njemu nežno lučko strasti.

Nam vetrič šepetaje zgodbo govori,

o njemu, ki ljubezen je zamenjal za krvi,

o ljubezni, močnejši od črne noči,

o ljubezni, ki slo po krvi zaduši.

In tako v dejanju neskončne noči,

ji podari srce in se od nje poslovi,

njegova najdražja le tako preživi,

če izbral bo smrt in se v prah spremeni.

Mnoge noči za njim je jokala,

se z njegovim prahom po licih mazala,

Dolgo je strta za njim žalovala,

a kruti usodi ne bo se predala.

Sedaj se v očeh ji upanje budi,

njegov duh v trebuhu ponovno živi.

ga ljubila do konca svojih bo dni,

del njega iz nje se kmalu rodi.

Borut Kaučič