ta hiša nima temelja
prah se dviga do neba
znanje
delo
kaj mi zdaj koristi
ker nisem se naučil
zaklepati vrata ust
za votel križ besed
zdaj molčim ljubezen
ko prispem nad grobom
komaj vidnim
do konca svojega absurda
žargon me ne odkupi
ko me vprašaš
kaj sem po poklicu
kaj počnem
mi odpusti
kot mesec sem sijal
skrival
da sem v sebi mrtev
morda
za srečo drugih
kako blesteli so
ker sem molčal
o dnevu svoje sreče
mimo grem
vzljubil sem deževja
neslišno v sebi
hvalo pojem
pravičnemu
Človeku je dano, da spozna vso resnico in da obnovi "hišo brez temeljev". Lepo je žrtvovati sebe za srečo drugih, če si to zaslužijo. Hvalo peti "pravičnemu" je absurd, ker vse kar je krivično izgine samo, samo pozabe si lahko želimo, pa bo vse tako kot mora biti.
Lp, MILENA
vzljubil si deževja ...
zanimivo razmišljanje, Milena.
lp, m
pozdrav, damjana. pa še res je, le da zaradi poplav ni dobro pretiravati.
lp
da sem v sebi mrtev
morda
za srečo drugih
kako blesteli so
ker sem molčal
o dnevu svoje sreče
Sreča ima energijo, tudi če molčimo in smo skriti. Nevošljivost in zrežiran blesk ne vodita na pravo pot! Miko, lepo ti je uspela!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!