vsaj v filmu, n. mandela ni našel drugega argumenta, kot da se čisto majhni otročki ne zavedajo drugačnosti barve ..., torej je to privzgojeno in kot predsodek skoraj neizkoreninljivo. 

sovraštvo kot afekt pa je tako banalno. ja, zato si tukaj, da zanetiš neki ogenj, ukrešeš iskrico, ... v uteho tvojemu prijatelju.

lp

Na žalost še nismo prišli do spoznanja, da nas drugačnost bogati, ne omejuje. Svet bi bil zelo dolgočasen, če bi bile vsi enaki kot zrna graha.

Najslabše se godi nezaželjenim in nevidnim. V svetu izobilja ljudje hitro pozabimo, da mora imeti dober človek eno dobro dozo ponižnosti, ker ta omili ali izniči našo samovšečnost. Ko se zavedamo, da smo vsi samo en mali delček v kozmičnem mozaiku, sprejemamo tudi drugačno in novo, če je le dobro in pozitivno.

Lep večer zaspanka.

dosti sem med ljudmi in jih poslušam. ni šans. prepričanja smo in navada, brez samo-refleksije. kot alkoholiki v fazi zanikanja, kot človek s patološkim strahom pred vodo.

najprej se s sočlovekom moraš strinjati, potem pa ..., kaj, te bo kadarkoli kaj vprašal? ne. on misli, da misli s svojo glavo. od tod pretresi, namreč, stvarnost sama naposled poruši utečenost in pogojenost naših prepričanj. ljudje odprte glave molčijo, ker ne vedo ne kod ne kam.

iščem v tebi zaklade. da se le psiček z drisko ne podela na asfalt. opazuj reakcije.

lp

mislim, da v življenju ne bom podlegel cinizmu, ampak za pokušino:

vidim črnca kako kaka na vrhu triglava

tudi drek je nekoliko temnejši od slovenskega

morebiti od silne kave

ki mu jo je dala gorska reševalna

revež ne prenese tolikšnih višin

sorči vsem.

lp

Dragi Miko! Hvala za tvoje komentarje, ki jih je potrebno večkrat prebrati, da jih razumeš v takšnem smislu kot jih ti predstavljaš. Upam in želim, da nimaš nič proti drugačnosti, ker zna boleti, res pa bi bil svet skoraj dolgočasen brez njih. Razumeti in spoštovati moramo drugačnost ljudi.

Lp, Zaspanka

vsekakor sem za drugačnost, razmišljam le, zakaj ne moremo naprej. žalitev nacionalnih simbolov je očitno tako huda reč, da se niti ne razume kaj sem hotel reči. 

tudi spol je zame samo predsodek, kaj šele gruda, očetnjava, narod (ki ni slišal za človeštvo), in druge sentimentalnosti, ki povzročajo vojne. 

drugačnost (torej tujčevstvo) sama je predsodek. temnopolti človek ni nič drugačen od mene, le z ozirom na kulturo, ki je specifična in privzgojena. 

pride dan, ko se plemena hočejo medsebojno iztrebiti. verjetno je nešteto razlogov, poglavitni pa zaostalost, nemoč, da bi se raslo v človeštvo, ko nas vodi koristoljubje in je človek človeku le stedstvo in nikakor ne smoter. ta čas bomo prerasli ali pa propadli.

sem državljan slovenije, nacionalno pa popolnoma neopredeljen. (in so rekli, zato pa ta država propada)

lp

se strinjava. precej je vse zavoženo. povsod nasilje nad žensko, tisti res drugačni (recimo, manj duševno ali bolj razviti, kakor se vzame), pa boljše, da imajo božanski status, da so deležni nege in oskrbe.

družba je od malega selekcija, šole niso odgovorile na moje vprašanje, zato razmišljam in pišem, dokler imam še čas. isti, enaki smo v dobrem in v slabem pomenu. zato pravim , da je tudi drugačnost lahko predsodek, ki skriva resnico takoimenovanih domačinov in tujcev. tudi spol je, čeprav je biološka danost, lahko predsodek, saj v resnični emancipaciji ne bo več govora o enakosti spolov. vsem bo jasno, da ni enega brez drugega in da imamo vsi v sebi vse ali oboje.

iščem tega človeka, ki je človek v vseh ljudeh ...

lp

Preprosto rečeno, vojne so neizrekljivo opustošenje krajev in ljudi, prisvajanje krajev itd. Oboroženi boji se odvijajo tudi zaradi idejnih nasprotovanj, zaradi različnih naziranj, prav tako poznamo srdite kulturne boje, niso nam neznani tudi reformacjiski verski boji ter politični boji. Kolikokrat smo slišali za boj proti rasni diskriminaciji in še in še.Družbena odgovornost vseh institucij pa naj bi bila njihov namen za izkazovanje pozitivnega odnosa do vplivov na okolje, naravo, na ljudi in druga živa bitja.  Tako bi s svojim etničnim ravnanjem prispevali k trajnostnemu razvoju, vključno z zdravjem in blaginjo družbe. Pri tem bi izkazovali odgovornost svojih organizacij na vplive svojih odločitev in dejavnosti na družbo in okolje, s preglednim in etičnim ravnanjem bi prispevali k trajnostnemu razvoju, vključno z zdravjem in blaginjo družbe, Vsekakor pa ima pomembno vlogo tudi drugačnost ljudi, čeprav te besede ne bi smeli poznati v slabem pomenu. Vendar se drugačnost med ljudmi pojavlja v najrazlišnejših oblikah skozi vso zgodovino človeštva. Večina ljudi je po svoje drugačna od drugih, pa vendar večina ne odstopa od meril oz. norm. Pa vendar obstajajo drugačni ljudje, kot so hendikepirani ljudje, invalidi, slepi, gluhi, ljudje z motnjami v duševnem razvoju, razlikujejo se po barvi kože, prav tako pozabljamo tudi na odrivanja in diskriminacije kot so na področju Slovenije predvsem Romi, priseljenci iz držav bivše Jugoslavije ter njihovi potomci. Pa revnejši ljudje z nižjim življenskim standardom. Takšne ljudi navadno označimo kot drugačne, družba pa jih sprejme ali pa odriva. Selekcija ljudi se vsekakor dogaja Na tiste, ki znajo postaviti veliko začetnico in na tiste, ki o tem nimajo pojma. Prav tako so nekateri enakovredni in eni, ki niso neenakovredni. To se je dogajalo stoletja nazaj in se še vedno dogaja. Ne moremo spregledati, da tudi ženske v mnogih državah so manjvredne, njihovo delo ni enako moškemu, čeprav je mogoče še boljše, so manj plačane, z eno besedo, so še vedno zapostavljene v primerjavi z moškimi. Zato je pri razumevanju ravnovesja med spoloma pomembna sorazmerna zastopanost žensk, itd.itd. Še bi se dalo pisati o vsem, ampak mislim, brez pomena. Večina ljudi izbira vlado, ki jim omogoča čimveč zaslužka na zakoniti ali nezakoniti način. Nihče se ne vpraša, ali so predstavniki njihove vlade vredni zaupanja prebivalstva in ali so moralno neoporečni.

Zdaj pa prihajam že v druge vode in najbolje je, da končam.

Lepo noč ti želi Zaspanka