Ne ljubi me le, ko sem sončna s smehom,
objemi tudi moja vsa neurja,
udarijo kot sence, kot dan z grehom,
ko nisem maestral, sem ostra burja,
ko nisem travnik majski razcveten,
ko kot puščava čakam na deževje,
da bi vsaj košček našel v njej zelen
in popke, ki ne da jih staro drevje.
Takrat me ljubi bolj, ko potrebujem
šepet, ki bo pognal vso žalost v beg,
ko sem utrujena, morda žalujem,
takrat pokrij me v mir kot zemljo sneg.
Le v dobrem dober biti - ni ljubezen,
ob bedi prava splazi se prek brezen.
Ljubiti v slabem in dobrem...to je ljubezen.
Lp, MILENA
Resnica, zapeta na čudovit način!!
Hvala, Milena.
Je tako - vse ostalo ni ljubezen.
lp
i
Hvala, Nada.
Nihče ni le svetel, vsaj ima svojo temo.
lp
pi
Čudovit sonet, Irena!
Vse dobro,
Marija
Draga Marija, najlepša hvala.
Tipel obejm iz tega hladnega, a jasnega večera.
pi
Poslano:
19. 11. 2023 ob 21:38
Spremenjeno:
19. 11. 2023 ob 21:38
Ja, seveda, jo bom, hvala, Lidija.
Nadvse mojstrski sonet! Bravo, Irena!
LP, mcv
Najlpša hvala mcv, tvoja pohvala mi veliko pomeni.
aobjema te
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!