Balada o žaru in žari
V črne vode kot v papir
bi zavila težko breme,
da potone ves nemir,
ne ostane niti seme.
A iz misli ga ne spraska,
se razrasel je kot ljuljka,
v svetu varuje jo maska,
da ni videti kot tujka,
nasmejano in vesela,
dobrodušna vsem ljudem,
kot da ne bi sama klela,
tujim v slast ne gre zobem.
Nek večer – družabno vrenje
in med vsemi najde svoje
dolgoletno hrepenenje,
riše srečo si v dvoje,
končno le v objem pristane,
se izpolni želja stara,
a ponižana ostane,
nežen valček je prevara.
Ko se z zoro k domu vrača,
strgana in krvaveča,
se želodec ji obrača,
je le luska, prazna vreča.
Ni hotela se mu dati,
ne takoj, ne brez poljuba,
a si vzel je krut, robati,
kar bi dala zaobljuba.
V črne vode kot v papir
se ovije z vsem plevelom.
Potopljena v blažen mir -
sanje zmešane s pepelom.
Kako lepa balada, draga Irena
... danes v pesmih obe omenjava žar, vendar v popolnoma različnih kontekstih. Zanimivo
(*_*)
Bodi dobro,
Marija
Hvala, draga Marija.
lp iz megle :)
pi
Tudi meni je všeč, le tale verz zmoti:
pleševalček nor prevara (pleševalček, hm, kaj pa naprej?)
lp, Ana
Poslano:
19. 11. 2023 ob 17:47
Spremenjeno:
19. 11. 2023 ob 17:52
Hvala, Ana
hehe, neki sem zaštrikala :D
valček z njim je le prevara ?
nežen valček je prevara?
Odlično, čestitke,
lp, Ana
Irena, rimanje ti gre kot po maslu!
LP, mcv
Hvala, draga mcv.
Tudi tebi :)
Lp od mene in od gripe
Komentiranje je zaprto!
